V petek pozno popoldan, ko se je na naši šoli in v njeni okolici vse umirilo in ko je na naše igrišče legel prvi mrak, smo v vrtcu praznovali martinovo. V dneh pred praznikom smo v vrtcu veliko prepevali, nabirali jesensko listje in ga sušili v težkih knjigah. V vrtec smo prinašali plodove žira, šipka, želoda in pa razne veje, kamne, praprot, mah in lubje, iz katerih smo na praznični dan izdelali palčkove hišice. V teh hišicah so pozneje, ko je bila že tema, zagorele lučke. V vrtcu smo si, kot vsako leto, izdelali lanternice. Na praznično jutro smo zloščili rdeča jabolka, spekli piškote. Ob malici smo poslušali pravljico o jablani in tudi sami preverili, ali se je jablani uresničila želja in je dobila svojo zvezdo. Slavnostno smo okrasili prostor, ob jutrih prižgali lanterne, predvsem pa smo in se še bomo v teh dneh dolge teme trudili deliti našo “luč” z vsemi okrog nas. Prostore si bomo razsvetljevali z naravno svetlobo in čim manj uporabljali umetno.
Popoldanski del praznovanja je bil namenjen otrokom starejše skupine, saj je potekalo v temi in tudi lutkovna predstava je daljša in primerna za starejše otroke. Uživali smo v lutkovni predstavi Deklica s svetilko in se nato še sami podali na sprehod. Presvetlili smo prav vse kotičke našega čudovitega igrišča in v vsako palčkovo hišico prinesli luč. Tišina in nežno peta pesem sta naredili čudovito vzdušje in praznik še posebej čaroben.
Pripravila: Tatjana Penič