Predmetne epohe na waldorfskih šolah so ustvarjene tako, da vključujejo tudi medpredmetno povezovanje. V 9. razredu se epoha slovenskega jezika s književnostjo še posebej močno naslanja na predmet likovne umetnosti, ki je eden izmed bistvenih za razumevanje literarnih obdobij, ki jih otroci spoznavajo tekom epohe. Potovanje v svet likovne umetnosti, ki ga otroci, ob pomoči učitelja likovne umetnosti doživljajo tako skozi pripoved kot predvsem skozi intenzivno likovno ustvarjanje, namreč otrokom omogoča uvid v preplet dveh na videz sicer zelo avtonomnih področij; literature in slikarstva. S pomočjo likovnih podob iz obdobja impresionizma, ekspresionizma in konstruktivizma vstopajo v literarno polje in si z njim pomagajo predvsem takrat, ko morajo sami ustvarjati svoje lastne literarno-umetniške izdelke. Zapišemo lahko, da učenci vzporedno ustvarjajo v poljih likovne in književne umetnosti. Takšno ustvarjanje jih bogati, hkrati pa usmerja v njih same in v iskanje lastnih umetniških izrazov.
Med najzanimivejšimi stvaritvami letošnje epohe slovenskega jezika s književnostjo so bila dela, ki so se navezovala na obdobje konstruktivizma, ki ga na Slovenskem zastopata slikar Avgust Černigoj ter pesnik Srečko Kosovel. Pri predmetu likovne umetnosti so učenci ustvarjali (avto)portrete po navdihu Černigojevega grafičnega portreta Srečka Kosovela, pri predmetu slovenskega jezika s književnostjo pa so bili postavljeni pred izziv stvaritve lastnega konsa.



Kaj je kons? V Sloveniji je največji mojster konstruktivizma Srečko Kosovel. Izraz si je pesnik izposodil iz takratne moderne likovne umetnosti. V tej je pomenil okoli leta 1920 posebno stilno smer modernistične umetnosti, ki je ustvarjala podobe na podlagi geometrijskih, tehničnih in stvarnih likov, pogosto tako, da je sestavine združevala v celoto po tehničnih načelih, podobno kot inženir sestavlja različne materiale v smiselno celoto.
Tako so učenci ustvarili vrsto konsov z raznolikimi sporočili, ki so jih upovedali z uporabo različnih konstrukcij. Tako kot inženirji so se tudi oni avtonomno odločali za uporabo oblik, s katerimi so izgradili končno podobo. S konsi so izrazili svoje poglede na življenje okoli sebe in v samih sebi. Nastale so literarne umetnine, ki se bralcev dotaknejo tako vizualno kot tudi umetniško. Literarni del pa zelo imenitno zaokrožujejo portreti Srečka Kosovela, ki prav tako prinašajo izjemno intimna videnja enega največjih slovenskih pesniških genijev.
Naj se dotaknejo tudi vas, spoštovani bralci!



Jerneja Kolar v sodelovanju z Anjo Jarh