Potovanje na Dansko

KLIC PO OHRANITVI SODOBNEGA OTROKA IN VRNITEV K IZVORU ČLOVEŠTVA

V današnjem času se na Dansko podati je velik čudež. Potovanje v sedečem položaju, zaprt v kvadratno škatlo na štirih valjih iz kavčuka, drveti v dimu nafte po neskončni sivini katrana vse do obljubljene Danske – dežele Vikingov – na košček planeta Zemlje, ki je obarvan v mavrično paleto barv in skrivnostno ovit v bogato evolucijsko zgodovino človeštva. Ja, to je bil naš cilj dosega, stopiti na ta košček planeta Zemlje, jo začutiti s svojimi čutili, vonjati globine Severnega in Baltskega morja in se z njihovim skandinavskim duhom, kulturo, mentaliteto zmešati v vsakdanjik njihovega življenja.

Zdaj, biti na Danskem. Hmmm … vse se ustavi. Zadihaš in vidiš, vsi brez sodobnih dihalnih sistemov na svojih obrazih, začutiš objem mrzlega vetra s Severa, vse do svojih kosti in s svojim telesom premaguješ vakum prostora in časa skozi preprostost, minimalizem v zelenih prostranstvih narave … Nikjer nobenega griča, kaj šele gore. Vse to se ti vtisne in zapiše v srce.

Bil je dan, trenutek, ko smo se v šolo veseli, nasmejani in polni pričakovanja podali. Življenje in dogajanje na šoli je drugačno kot v Sloveniji. Otroci imajo več svobodnega gibanja v naravi, več svobode v svojem izražanju in ustvarjanju. Vsak odmor otroci hite v naravni okoliš, kjer se vije in sveti njihova igrivost, veselje, odmevajo otroški glasovi v čudovito spontano otroško igro. Pri tem se sprostijo, naravno, spontano pripravijo in napolnijo za novo uro pouka.

Vse to je nujno in klic po preživetju sodobnega otroka.

Pouk poteka v preprostih opečnih hiškah, ki so obdane z naravnim okoljem in gozdom. Veliko je tudi zunanjih naravnih sob, učilnic in naravnih igral za izvajanje naravnih oblik gibanja.

V notranjosti telesa ti zagori pristna potrditev, saj tako je bilo že pred davnimi, davnimi časi in še vedno je to mogoče. Jupiii, supeeer! Otroci in učitelji so oblečeni v preprosta oblačila, ki jim omogočajo vsa kmetijska opravila. Večkrat sem dobil občutek, da hodim, stopam, cop, cop, po poteh sodobne izobraževalne kmetije. Tukaj se otroci učijo, spoznavajo, ozaveščajo, kaj je bistveno za njihovo sodobno življenje in preživetje v tem času in trenutku.

Mogoče vrnitev k izvoru in ohranjati, razvijati, spoznavati svoje lastne talente in bisere poslanstva v sodobnem času?

Učitelji so le njihova desna roka, jih usmerjajo, ozaveščajo, jim dajo možnosti spoznavati neskončno resnico o sebi, kdo so oni in kje je njihov izvor življenja.

Pristno jim je omogočeno naravno izražanje v to, kar so v naravi, skozi naravno učenje in gibanje, v živo naravno otroško svetlobo in v toplo neskončno ljubezen naše prihodnosti planeta Zemlje.

Gozd in narava – zunanje učne sobe v naravi so odlično spodbudno in inkluzivno učno okolje za otroke celega sveta. S tem resnično stopimo v okolje naravnega učenja. Otroci so kot drevesa v gozdu, vsak zase je čaroben in poseben. Otroci v naravnem okolju, v naravi lahko resnično črpajo moč za spopadanje z vsakodnevnimi izzivi in življenjskimi izzivi, ki so pred njimi.

Hvala za srčno in toplo gostoljubje na Danskem (gospodu Janu in gospe Ingrid in učiteljem na danskih šolah). Hvala vsem, ki smo preživeli ta skupni trenutek. Zapisali novo zgodbo, dobili potrditve, kaj je prihodnost izobraževanja in vsak je nekje v sebi odprl nekaj novega, boljšega in našel nove rešitve, poglede, kaj lahko damo otrokom na svojem področju izobraževanja.

Resnica je preprosta. A danes težje izvedljiva zaradi načina razmišljanja in razvoja kulture, v kateri živimo. A večja kot bo masa ljudi, ki mislijo tako, delujejo s svojimi dejanji v to smer, prej se bo to uresničilo v dobro bit naše prihodnosti in evolucije celotnega človeštva na planetu Zemlja.

Zavedamo se, da se je globoko zakoreninilo stanje duha v šolah, ki počasi doživlja transformacijo v naravno in pristno učenje v zunanjem okolju – gozdu, naravi …

Zaključil bi z mislijo: “V gozdu sto tisočih gozdov niti dva lista nista enaka. In nobeni potovanji po isti poti nista enaki. (Paulo Coelho)

Pripravil: Uroš Jelen