Rudolf Steiner, začetnik waldorfske pedagogike, je dejal, da je v kali rastline začetek bodočega življenja. V prenesenem pomenu bi lahko rekli, da sta dom in otroški vrtec vrt, otroci cvetlice, starši in vzgojitelji pa vrtnarji, ki negujemo in čuvamo te cvetlice. Vsi vemo, da so za to potrebni ljubezen, rahločutnost in potrpežljivost.

V našem vrtcu izvajamo vzgojno-varstveni program za otroke od enajstega mesecev starosti do vstopa v šolo. Imamo eno kombinirano skupino otrok. V kombinirani oddelek je vključenih največ 19 otrok.

 

Waldorfska pedagogika ne ponuja recepta za rešitev vseh izzivov vzgoje današnjega časa, vendar se do otroka trudi delovati po celostnem pristopu. Vodeni z mislijo, da otroka obkroža okolje, prežeto s pristnostjo, toplino, harmonijo in življenjsko radostjo, skušamo osmisliti aktivnosti, pri katerih lahko otrok razvije svoje lastne sposobnosti.

Otroke ščitimo pred pretirano intelektualizacijo in se držimo nenapisanega pravila »vse ob svojem (pravem) času«. Otrokom poskušamo omogočiti, da doživljajo svet skozi njihovo lastno igro. Vzgojiteljice so jim kot odrasla oseba vzor in opravljajo smiselno delo, ki ga otrok lahko posnema (npr. pripravljanje hrane, pomivanje posode, šivanje, pletenje, kvačkanje, pranje, likanje, čiščenje igralnice pred večjimi prazniki, žaganje, dolbenje in oblikovanje lesa in drugih naravnih materialov, košnja trave, obrezovanje grmovja in drevja, urejanje cvetja in vrta …) ter skrbijo, da ustvarjajo ljubeče okolje, v katerem se otrok počuti varno. Toplo in ljubeče okolje otroka notranje pogreje, toploto pa potrebuje za rast in gibljivost.

Večina igrač in pripomočkov za igro je narejenih iz naravnega materiala. Izdelajo, najdejo in oblikujejo jih vzgojiteljice s pomočjo staršev in otrok. Ker igrače niso dokončno izoblikovane, spodbujajo ter razvijajo domišljijo in s tem ne omejujejo otrokove igre.

 

Naši vzgojni koncepti so: krepitev otrokove samozavesti, optimistično reševanje težav, sposobnost odločanja v novih, neznanih situacijah, ohranjanje zdrave radovednosti in odprtosti ter zaščita pred medijsko izpostavljenostjo. Odrasli smo dolžni zagotoviti okolje, kjer se bo otrok počutil varno, hkrati pa se bo srečal s primernimi izzivi. Želimo, da otrok razvija svojo iniciativnost in vedoželjnost. Ni bistvo življenja, da se težavam in tveganjem izogibamo, temveč, da se znamo z njimi soočiti.

Pedagoški proces pojmujemo kot celostno dogajanje, povezano z najrazličnejšimi vidiki življenja otrok. Za otroka je zelo pomemben dom, starši in okolje v katerem živi. Zato se trudimo s starši graditi pristen, spoštljiv, radosten in odprt odnos.

 

DRŽA VZGOJITELJA, KOMUNIKACIJA Z OTROKOM IN ZAVESTNO OBLIKOVANJE DOBRIH NAVAD

Vzgojiteljice spoštujemo otrokovo bitje v njegovi enkratnosti in razvojno pogojenimi sposobnostmi dojemanja sveta, ki ni enako kot pri odraslem. Zato komuniciramo z otroki kratko, jasno, konkretno brez abstrakcij. Pristopamo s prijaznostjo in spodbujanjem ter iskanjem pozitivnih pogledov na vsako situacijo. Otrokom ponudimo dovolj slikovitih opisov in razlag, ki spodbujajo domišljijo, vnašajo radost in skrivnostnost v vsakodnevno rutino. Izziv za pedagoge je, da dvignejo kvaliteto govorjene besede na umetniški nivo.

Spoštujemo otrokovo naravno potrebo po ponavljanju. Nove izkušnje in sposobnosti otroci usvojijo s spontanim ponavljanjem na sebi lasten način. To daje otrokom občutek varnosti in jim omogoča sodelovanje v dejavnostih, kjer je vedno v naprej jasno, kdaj in kako kaj poteka (nega, oblačenje, prehranjevanje, rajanje …). Otroci so pri tem lahko samoiniciativni, s čimer jih tudi spodbujamo k samostojnosti in sodelovanju na tistih področjih, kjer to zmorejo. 

Vzgojitelji črpamo del svojega znanja in inspiracije tudi iz duhovne znanosti, ki jo je razvil dr. Rudolf Steiner. Vrtec ne pripada nobeni veroizpovedi in je ne poučuje, torej ni konfesionalen. V svojem delu sledimo in negujemo vrednote kot so: dobrota, skromnost, ljubezen, predanost, milina, spoštovanje, hvaležnost, sočutje …, predvsem na osnovi zgleda, ki ga dajemo vzgojitelji.