Pouk ročnih del je del kurikulma waldorfskih šol širom sveta. Če obiščete waldorfsko šolo in si ogledate prostor, kjer se izvaja pouk ročnih del, boste opazili, da so tako deklice kot dečki zaposleni z istimi opravili.

Ročna dela so zasnovana po umetniških in rokodelskih pravilih in njihov namen je tako izobraževalen kot vzgojen. Hkrati pa pripravljajo človeka na izzive, ki jih bo imel kasneje v življenju. Vedeti moramo, da se razum razvija skladno z razvojem motorike.

Če ima človek prožne prste bo imel tudi prožne misli in ideje, z lahkoto bo prodrl do bistva stvari. To je dejal Rudolf Steiner pred več kot sto leti in sodobna nevroznanost to le še potrjuje. Sodobne nevroznanstvene raziskave so namreč pokazale, da ukvarjanje z ročnimi deli vodi tudi  k osebni odgovornosti do okolja in k  iznajdljivosti.

Šivanje, pletenje in kvačkanje ponuja po eni strani pozitiven terapevtski vpliv na zdravje možganov ter čustveni wellnes po drugi strani pa ročna dela ponujajo mentalni izziv in sposobnost reševanja problemov in krepitev socialnih povezav.

V waldorfski šoli razvijamo otrokovo spoštovanje do osnovnega materiala in njegovega izvora ter ravnanje z dokončanimi izdelki ali z že izrabljenimi starimi predmeti. Tako učenci naredijo prve korake k osebni odgovornosti do okolja in iznajdljivosti. V šoli imajo otroci dve uri ročnih del na teden in z vsakim projektom se razvijajo spretnosti, ki so prenesene v matematiko, pisanje in branje.

Ročna dela pa razvijajo tudi sposobnost otrok  za projektno delo. Vsak učenec mora načrtovati in delati korak za korakom, predvideti in reševati probleme ter zaključiti projekt. To pa so seveda vsa bistvena znanja, ki jih bodo otroci potrebovali kasneje v življenju.

Ko otroci pletejo se z vsakim klikom pletilke učijo osredotočenosti na svoje delo. Poskrbeti morajo za usklajeno delovanje pletilk, volne in svojih rok.

Z vsakim šivom se učijo samodiscipline. Z vsako vrsto kvačkanja, ki poskrbi, da se pletenina veča se učijo potrpežljivosti. Veliko vrstic je namreč potrebnih pri pletenju kape, da se lahko menja barva. Z vsakim zaključenim projektom pa raste tudi samozavest. Ni enostavno pričeti delati nekaj, kar ne znaš in nisi še počel nikoli. Zato pa je vsak zaključen projekt uspeh in nagrada ne izostane – Zmorem! To sem naredil sam!

Z ročnimi deli otroci pridobijo tudi ozaveščenost in spoštovanje do količine dela, ki je vloženo v vsak izdelek.

V waldorfski šoli se otroci najprej naučijo plest na prste. Prvi in drugi razred jim ponuja tudi izzive pri pletenju z dvema pletilkama. Zaposleni sta tako obe roki.

V tretjem razredu preide delo na dominantno roko in tako otroci kvačkajo.

V četrtem razredu pričnejo izdelovati oblačila in uporabne izdelke. Običajno si spletejo kapo, gamaše in pričnejo izdelovati pletena in kvačkana oblačila za punčke, medvedke.

V petem razredu je na vrsti vezenje in pri pouku nastajajo čudovite vezenine s križci, ki se do konca šolskega leta spremenijo v torbe, peresnice in blazinice za šivanke.

V šestem razredu otroci zopet pletejo. Tokrat nogavice in gamaše s pomočjo petih pletilk v krogu. Naučijo se samostojno izdelati peto na nogavici in snemati petlje v kapici nogavice.

V sedmem razredu je čas za izdelavo tridimenzionalnega izdelka. Otroci ročno šivajo živali, najprej slona nato žival, ki si jo izberejo sami. Sedaj so že sposobni, da sami izdelajo načrt, skrojijo in sešijejo igračo.

V osmem razredu se s pomočjo tehnike polstenja izdelajo blago. Risanje kroja , krojenje in šivanje vključuje že vso znanje, ki so ga otroci pridobili v letih izobraževanja pri pouku ročnih del. Poseben izziv pa predstavlja izdelava marionetnih lutk in priprava lutkovne igrice.

Deveti razred postavlja izzive uporabe šivalnega stroja in usklajenega delovanja rok in nog. Produkt dela pri ročnih delih v tem času so  lastnoročno sešita oblačila s pomočjo šivalnega stroja in različni uporabni predmeti.

Skozi ves pouk ročni dela se kot rdeča nit vleče prizadevanje po umetniškem oblikovanju četudi po še tako preprostem. Posebej pride to do izraza v igračah, ki jih izdelujejo otroci od petega razreda naprej. Pri tem jim pomaga znanje, ki so si ga pridobili v četrtem in petem razredu pri zoologiji in nauku o človeku.