Utrinki iz pustovanja

Danes bomo krofe cvrli, 
kakšno smešno še razdrli, 
vso obleko bomo slekli, 
se v pajace preoblekli, 
s krinko s obraz zakrili – 
šeme – v svet se zapodili 
žalost vso naj šment pohrusta, 
danes šli se bomo pusta! 
(D. Gorišek)

Priprave na pust se začnejo vsaj nekaj dni prej. Učenci izdelujejo pustne verige iz pisanega papirja, ki jih izobesijo po učilnicah in hodniku. Učimo se pustne pesmi, vsak razred pa že pripravlja skupinsko masko. Na pustni torek smo se veselili, jedli krofe, se igrali, odšli na sprehod po Žalcu, pekli palačinke in izvedeli tudi nekaj o Kurentu.

Iz sive davnine izhaja zgodba o Kurentu ali Korentu kot staroslovanskemu bogu razposajenega obnašanja, ki je rešil Slovenca iz vesoljnega potopa (zgodbo najdete v waldorfskem berilu za 7., 8. in 9. razred). Manj znana pa je prekmurska pripovedka o Kurentu, ki je bil tako lep mladenič, da se je vanj zaljubilo vsako dekle. Ušel je v puščavo, kjer je prosil boga, naj mu skazi obraz. Bog ga je uslišal in zrasli so mu rogovi. V spomin na nekdanjega zalega mladeniča so začeli praznovati pustni torek. 

Kurent je živ pustni lik. Doma je na razmeroma majhnem območju, v vaseh Ptujskega polja, Haloz in Dravskega polja. Tam se je ohranil prav zato, ker so prebivalci verjeli in še verjamejo, da jim lahko pomaga pri rodovitnosti zemlje. Od leta 2017 so Kurent in z njim povezani obredi postali del UNESCO-ve nesnovne kulturne dediščine. Kurent nam v pustnem času prinese zdravje, veselje, rodovitnost in nov življenjski cikel.

Katarina Fužir

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja