Glavni impulz waldorfske pedagogike je celosten, holističen oziroma integrativen pogled na človeka, ki se želi približati enakomernemu razvoju telesnih, duševnih in duhovnih funkcij. V waldorfski šoli je tako delo in življenje prežeto v sozvočju s človeško naravo, ki deluje tudi skozi očem nevidne notranjosti.

Bistvo waldorfske pedagogike je celostni pristop: negovanja trojne človekove narave, ki se izraža skozi mišljenje, hotenje in posameznikovo voljo ter kasneje tudi vključeno človekovo  imaginacijo, inspiracijo ter intuicijo kot nadgradnjo človekove zavestnosti.

Pouk v waldorfskih šolah: V waldorfski šoli in v vrtcu se skozi  skrbno načrtovan kurikulum in učni načrt vključujejo aktivnosti, ki podpirajo pri otrokih krepitev vseh omenjenih aspektov otrokove narave: poleg intelekta učenca se nagovarja tudi njegova volja in čutenje.

  • Zakaj volja? Voljo nagovarjamo zato, da lahko ideje spravimo v življenje.
  • Zakaj čutenje? Razvoj in negovanje čutenja je nujno potrebno za veselje, vsesplošno zanimanje in čudenje, ki je gonilna sila razvoja v življenju.

Tako dajejo waldorfski pedagogiki še posebno težo  predmeti kot so ročna dela, lesorez in veliko umetniških aktivnosti, ki spodbujajo duševni razvoj otrok in se enakovredno postavljajo ob bok predmetom, ki temeljijo na razvoju mišljenja.

Učni načrt, predmetnik, urnik: Posebnost Steinerjevih spoznanj je tudi ta, da celostnost človekove narave oziroma njegove trodelnosti, razdelil na časovne odseke in tako usmeri načela in metode pedagogike glede na sedemletna obdoja, ki sovpadajo z otrokovim razvojem kot je npr. sposobnost posnemanja, sledenje avtoriteti učitelja,  sposobnost oblikovanja lastnih sodb ter razvoj osebnosti in človekovega duha. Tudi predmetnik, učni načrt in urnik sledi zakonitostim naravnih ritmov in je vtkan v izmenjavo in ponavljanje učnih vsebin tekom dneva, tedna in leta.

Ritem je pomemben del waldorfske pedagogike:

  • V vrtcu pri vzgojnem načrtovanju upoštevamo povezanost “mikro in makro kozmosa”, npr.  upoštevanje tedenskega ritma med sedmimi dnevi v tednu, sedmimi planeti, sedmimi žiti in barvami, kar sovpada tudi z elementi (voda, zrak, zemlja, ogenj).
  • V načrtovanje šolskih aktivnosti se prav tako postopoma pripravijo aktivnosti,  ki sovpadajo z otrokovim razvojem fizičnega telesa, razvoja domišljije in mišljenja itn., predvsem pa je pomembno njegovo izkustveno doživljanje

Začetki waldorfske pedagogike segajo v leto  1919, ko je v Stuttgartu nastala prva waldorfska šola.  Njen ustanovitelj je bil dr. Rudolf Steiner (1861-1925), rojen v Kraljevcu na Hrvaškem. Na Dunaju je študiral fiziko, matematiko, kemijo in naravoslovje, doktoriral pa je iz filozofije. Njegova vsestranskost je obsegala razvoj ne le pedagogike, pač pa je osnoval tudi temlje celostne, holistične medicine, biološko – dinamičnega kmetovanja, arhitekture idr.

Pri ustanavljanju prve waldorfske šole so bili v ospredju socialni motivi, ki so bili podlaga za rojstvo nove pedagogike.

Danes je po svetu že več kot tisoč waldorfskih šol in še nekoliko več vrtcev, njihovo število narašča. V letu 2019/2020 smo obeležili stoletnico obstoja waldorfskih šol. 

Sodelovanje s starši: je za napredovanje in razvoj otrok zelo pomembno. Starši so vključeni v razne organe šole (svet staršev, svet zavoda), vsaka razredna skupnost organizira tri roditeljske sestanke, tri starševske večere in predavanje tujih strokovnjakov s področja razvoja otrok. Srečujemo se na govorilnih urah. Otrokom v nižjih razredih veliko pomeni, če njihovo družino učitelj obišče na domu. Učitelji in starši skupaj organiziramo družinske izlete, delavnice, pripravimo božični sejem. Šola dvakrat letno pripravi šolski praznik, na katerem otroci predstavijo, kaj se učijo v razredu, organiziramo odprta vrata razreda, ko imajo starši možnost prisostvovati pri pouku.