Kmetič je seme posjal,
Bogec je sončece dal,
dežek in vetrček vmes,
pa je rodilo zares.
Prišel žanjičic je trop,
žene so vezale v snop,
kmalu je cepec zapel,
mlinar nam moko je zmlel.
Mati so spekli nam kruh,
kruh pri nas nikdar ni suh,
prosimo vedno Boga,
da ne bi zmanjkalo ga.
(L. Černej, I. Debelak)
Za učence tretjega razreda je čas, ko dosežejo deveto leto starosti, pomembna življenjska prelomnica. Ob doživljanju sprememb v odnosu do sveta tretješolci spoznajo, da je svet, ki je do sedaj bil del njih, postal svet, ki jih obkroža. Prvič v življenju se soočijo z občutkom ločenosti od sveta. Temu primerno sestavljen je tudi učni načrt, ki v pouk vnaša vsebine, s katerimi je otrokom spet omogočeno vstopati v neposredno okolico in se ponovno, tokrat na drugačen način povezati s svetom. Vsebine pouka so še vedno zelo močno interdisciplinarno povezane in tako se med seboj prepleta snov vseh predmetov, ki med drugim pluje tudi v skladu z letnimi časi in praznovanji, predvsem pa v harmoniji dogajanja v naravi. Le kaj bi bilo lahko bolj primerno za soočanje tretješolcev z ločenostjo od sveta in ponovno povezavo z njim kot epohe okolja? Pri tem sta odnos do narave in pridelava naravnih dobrin kot osnova človeškega gospodarjenja dva pomembnejša temelja. Če ob tem omogočimo otrokom vsaj enkrat opraviti delo namesto strojev, bodo za celo življenje pridobili moč.
Jesenski čas je bil kot nalašč za vstop v spoznavanje dela na vrtu in njivi in v vse, kar je povezano s tem. Učenci so vneto prinašali v šolo svoje orodje in po slavnostni predaji četrtošolcev dan za dnem urejali šolski vrt, ki je zasajen v visokih gredah. Najprej je bilo treba pobrati pridelke, ki so še ostali na vrtu. Grenko spoznanje o posledicah poletne toče in zmanjšanem pridelku je dalo duhu mnogo dela s tuhtanjem, kako načrtovati delo za naprej.
Najbolj bogat pridelek so dala zelišča, ki smo jih porezali in posušili v toploti razreda. Iz preostalih ohranjenih rastlin smo pobrali semena in jih shranili za naslednje leto. Odstranili smo enoletnice, trajnice pa oskrbeli, da bodo v miru preživele zimski čas in spomladi znova pognale. Vsak dan so učenci s pomočjo staršev vestno prinašali vedra zemlje, ki so, čeprav so občasno končale razsute po avtomobilih, vseeno vidno napolnile grede. Tako je bila že kmalu narejena podlaga za saditev tulipanov in drugih čebulnic, ki bodo zgodaj spomladi zadehtele v prvi gredici. Bližina gredic se je izkazala za zelo praktično, a čakalo nas je še eno zelo pomembno delo: spoznavanje dela na kmetiji in sejanje žita.
Tako smo se v drugi polovici meseca oktobra odpravili na kmetijo gospe Maje Klemen Cokan, ki je prava kmetijska strokovnjakinja in promotorka tradicionalnega in biodinamičnega kmetovanja. Gospa Klemen Cokan nas je z veseljem sprejela, pripravljena, da čim več znanja prenese na otroke, in nas vpeljala v intenzivno delo na kmetiji, za kar smo ji vsi skupaj neizmerno hvaležni.
Dan smo začeli s pripravo semena za sejanje na njivo. Roke so bile že takoj na začetku močno aktivirane, da so lahko ločile zrnje od pleve. Učenci so zelo hitro spoznali, da na kmetiji ni veliko počitka oz. da je treba delati, dokler delo ni dokončano. Tako so se po pripravi semen odpravili na njivo pobrat zelje in ga narezali. Otroci so pokazali izredno spretnost rokovanja z ostrim nožem in se pri delu zares potrudili. Zelje so naložili, posipali s soljo in močno natlačili v steklen kozarec. Sledila je priprava njive na sejanje, ki se je nadaljevala z mešanjem gnoja iz roga – gnojila prihodnosti. Pripravek gnoja iz roga – dinamiziran pripravek za biodinamično škropljenje – se pripravlja eno uro. Zanj smo potrebovali dve večji posodi, vodo, gnoj iz roga in palice za mešanje. Otroci so porabili veliko svoje moči in volje, da so ob dolgotrajnem mešanju poskrbeli, da je mešanica postala koncentrirano gnojilo in pridobila oživljajočo moč za semena. Nato smo vsi skupaj posejali še seme na njivo in zemljo potlačili. Vrnitev v šolo je spremljala prošnja za blagoslov – da bi njiva bogato obrodila.
Njivo smo si znova ogledali v mesecu novembru in videli, da je žito že pognalo. Delo otrok se je obrestovalo. V zimskem času bomo načrtovali nadaljnje delo na njivi in na vrtu, nato pa v daljših in toplejših dnevih znova stopili ob visoke grede in na njivo ter poprijeli za praktično delo.
Pripravila: Nina Kociper