J. Benson in J. L. Miller (Experience in nature: A pathway to standards, 2008) pravita, da je naravno okolje – gozd pospeševalec socialnih interakcij. Vsi pa vemo, kako danes otroci preživljajo svoj prosti čas; otroci se redkeje družijo s prijatelji, ne hodijo več ven, komunikacija prevečkrat poteka preko družabnih omrežij in zaradi tega z ljudmi in svojimi vrstniki vzpostavljajo vedno manj pristnih stikov. Posledica tega so najbolj osamljene generacije otrok, o čemer govori tudi ena od raziskav Twenge J. Word economic forum, 2019.
Zavedamo se, da se je globoko zakoreninilo stanje duha v šolah, ki počasi doživlja transformacijo v naravno in pristno učenje v zunanjem okolju – gozdu, naravi itd.

Teh utrinkov si ne želimo več. Morda je prišel čas?
Gustav Igler(1842–1908), Leftto theirowndevices – 1881
Zdenka Zalokar Divjak, psihologinja in logoterapevtka
Otroke je treba nenehno »zaposlovati«, se z njimi ukvarjati in otroci se odzivajo kot avtomati. »Ko zmanjka njihovih vzpodbujevalcev, zmanjka tudi njihove motivacije,da bi sami kaj počeli, si izmislili, ustvarjali,« poudarja. »Želim povedati, da je bil njihov naravni mehanizem domišljije in ustvarjalnosti umetno presekan in sedaj čakajo samo na navodila.«
Otroštvo sodobnih otrok pa se je preselilo pred ekrane in številne vodene aktivnosti, v katerih otroci na žalost ne dobijo dovolj stimulacij za delovanje višjih miselnih funkcij. V zaprtem okolju, v sedečih položajih njihov ravnotežni sistem ne deluje. Ravnotežni – vestibularni sistem je kralj vseh naših čutil in zelo vpliva na naravno delovanje človeškega življenja. A na žalost ugaša in tako umirajo osnovne človeške funkcije in refleksi za preživetje. Posledica tega je tudi inhibirano delovanje centralnega živčnega sistema sodobnih otrok; kar se kaže v porastu motenj pozornosti in hiperaktivnosti, govorno-jezikovnih motenj, čustvenih in vedenjskih težav, kar so tudi ugotovitve Nacionalnega inštituta za javno zdravje z leta 2018.
Včasih nismo mogli preživeti brez ognja, danes ne moremo preživeti brez sodobne tehnologije.

Uroš Jelen